ZLATI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU

V soboto, 4. aprila 2009, smo se Vipavski tamburaši odpeljali v Belo Krajino na 29. državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin, ki je potekalo v Kulturnem domu v Semiču pri Črnomlju.

Nastopilo je 13 skupin: Tamburaški orkester OŠ Metlika, Tamburaški orkester G.Š. Črnomelj, Petrovi tamburaši, Tamburaška skupina KD Karla Štreklja Komen, Tamburaška skupina KUD Oton Župančič Vinica "Viniški tamburaši", Tamburaški orkester Cirkovce, Tamburaški orkester Vrhpolje pri Moravčah, Tamburjaši Vipava, Tamburaši KUD Majšperk, KD Vipavski tamburaši, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji, KUD FS Javorje in Tamburaški orkester Dobréč.

Tekmovanje je potekalo v treh sklopih pod budnim očesom, pravzaprav ušesom, strokovne žirije v sestavi priznanih strokovnjakov Tomaža Habeta in Damirja Zajca ter gosta iz Hrvaške Dražena Varge.

Pozno dopoldne smo se odpeljali z avtobusom, polni energije in veselja, da je naš dan končno prišel, proti Beli Krajini. Tam je najprej sledila kratka tonska vaja, da smo preizkusili oder in si ogledali novo dvorano. Nato smo se odpravili v našo malo sobico, kjer smo se dobro uigrali, Neža pa nam je dajala še zadnje napotke, ki smo si jih poskušali zapomniti. Spremljali in podpirali so nas naši domači, za kar se jim moramo zahvaliti, saj brez njihove pomoči, podpore, molitev in spodbudnih besed ne bi šlo. Ozračje je bilo napeto, vendar samo do takrat, ko smo iz torbe vzeli steklenico domačih borovničk :). Natočili smo kozarčke, nazdravili na naše znanje in povezanost ter jih v hipu spili na "eks" :). Začelo je učinkovati...ja, ja :) Zvadili smo še prihod in odhod z odra, priklanjanje, smehljanje, sproščenost... in že je nastopil čas, ko smo ponosno in z nasmehom stopili na oder! Kljub temu, da so se naši dirigentki tresle roke (nam ni povedala, ali je to bilo zaradi borovničk ali zaradi pospešenega utripa srca), smo obvezno skladbo Tomaža Habeta Primorska uvertura odigrali super in zelo drugače od vseh ostalih orkestrov. Naša izvedba je odražala naš vesel primorski karakter, saj smo bili edina skupina iz Primorske, ki je izvajala to skladbo. Druga skladba Boža Potočnika Sunčane ravni je bila odigrana zelo zelo muzikalno in lepo, ni ji manjkal niti pianissimo niti najbolj mogočen forte. S Tamburaškim Potepom po Sloveniji smo predstavili naše slovenske pokrajine, njihove značilnosti - v nekaterih razigranost, v drugih mirnost, mogočnost, veselje in navdušenje. Z zadnjo skladbo Siniše Leopolda Vrtiljak pa smo dokončno navdušili občinstvo in pokazali naše tehnične spretnosti. Ob spremljavi tamburina, ki ga je igral Blaž Petrič, smo se odlično ujeli v hitrih ritmih, ki so ponazarjali vrtenje vrtiljaka, enakomernost vrtenja, navdušenje in povečan utrip srca, ko si na njem. Ko smo na odru vstali in že med igranjem spremljali Nežin nasmeh na ustih, je bil naš trud poplačan. Občinstvo je ploskalo, saj so se Vipavski tamburaši po dveh letih vrnili na tekmovanje popolnoma spremenjeni. Odražali so znanje, muzikalnost, zanimive interpretacije skladb, tehnično dovršenost ... Sledil je objem nas vseh, saj je bilo naše veselje neizmerno. Uživali smo "sto na uro" :). Mladinski orkester KD Vipavski tamburaši se je na to tekmovanje pripravljal dolgo časa in ves trud je bil sedaj poplačan.

Poslušali smo še ostale orkestre in počakali na razglasitev rezultatov. Strokovna žirija nam je dodelila ZLATO PRIZNANJE S POHVALO IN 96,33 TOČK. Neža je s spremljevalcem šla po priznanje. Domačini so nam pripravili prijetno pogostitev, ko smo lahko sproščeno med seboj pokramljali in si čestitali za dosežen uspeh, ob spremljavi domačega orkestra Dobréč pa tudi zapeli in veselo zaplesali.

Preden smo se odpravili domov, nas je naš predsednik Marjan pogostil s šampanjcem... seveda, na uspeh je treba nazdraviti! Dobro smo ga pretresli, zamašek je odletel bogvekam, mi pa smo skupno nazdravili in se poveselili. Na poti domov smo ves čas peli ... in ne boste verjeli, določili smo našo himno! Ta pa je ... hehe, ne povemo! Če boste na naslednjem nastopu prišli prisluškovat na vrata naše garderobe, jo boste gotovo slišali! :)

Naše druženje se je nadaljevalo še v nedeljo, ko smo šli skupaj na pico, predsednik pa je častil sladoled pri Marjanci. Obujali smo spomine na pretekli dan, veselo kramljali in uživali v soncu :).

Tako, naša dogodivščina je končana ... vendar samo za tisti dan. Naše druženje in povezanost se nadaljuje ... dobili smo veliko nove zagnanosti in moči za doseganje novih ciljev, ki nas še čakajo!